Noč v muzeju

Že kar nekaj let sedaj nosim leče. Nekaj let nazaj sem namreč začel opažati, da se moj vid malo slabša. Začelo se je s tem, da nisem več moral prebrati tistih smerokazov in znakov na cesti, ko sem se vozil. Tedaj sem se odpravil do okulista in pridobil svoja prva očala. Poleg očal pa sem dobil tudi leče. Čeprav sem si na začetku mislil, da leč ne bom nosil nikoli, oziroma mi ne bodo prišle prav, sem hitro ugotovil, da se motim. Še vedno sem se namreč precej ukvarjal s športom, tako da so mi leče takrat prišle še kako prav, da ni kakšna nezgoda poškodovala mojih očal.

A s tem, ko sem nosil očala, pa sem spoznal, da je tudi tekočina za leče nekaj precej pomembnega, čeprav mi to na začetku ni bilo najbolj samoumevno. Z časom sem se tudi naučil, da tekočina za leče ni nekaj kar tako, brez pomena. To sem videl takoj, ko sem si kupil tisto najcenejšo tekočino. Mislil sem si, da bo ta čisto dobra, saj nima nekega pomena. Rezultat pa je bil precej neprijeten. Suhe oči, nelagoden občutek, rahla rdečica. Vse to so bile posledice uporabe slabe tekočine za leče. 

Zato sem nato kupil veliko boljšo tekočino priznane znamke. Priznam, da se takrat ponovne nošnje leč sploh nisem veselil, zaradi prejšnjih neprijetnih izkušenj, vendar sem jih vseeno probal, saj me je zanimalo, če bo ta nova in bolj kvalitetna tekočina za leče naredila takšno spremembo. 

No tedaj sem hitro lahko videl, da je bilo temu res tako. Moje oči so bile čisto v redu, brez suhega občutka, srbenja, nelagodnosti in rdečice. Takrat sem lahko res videl, da tekočina za leče ni le neka tekočina, za katero ni pomembno, če je kvalitetna ali ne, temveč lahko naredi prav veliko razliko. Zato danes ne šparam denarja pri nakupu tovrstne tekočine. …

S prijateljico se nisva več tako pogosto videvali, ker so najini otroci zrasli in se nismo več družile. Seveda sva to še kako pogrešali in vedno sva si govorili, da morava na pijačko. Do tega pa ni prišlo. Potem pa me je en dan poklicala prijateljica in rekla, da mora začeti gibati in da je premišljevala, da bi začela igrati tenis. V našem kraju imamo namreč zelo lepo poskrbljeno za tenis. Ko mi je to povedala, me je tudi povabila, če bi mogoče jaz bila tista, ki bi igrala z njo. Tako bi lahko združili tenis in druženje katerega pogrešava. Pa sva se dogovorili. Ker sama nisem vedela, kako mi bo šlo igranje tenisa, sem si lopar izposodila.

Prvo igranje in tenis je postal moj rekreativni šport

Ko sem se s prijateljico dobila na prvi uri tenisa, sem bila izgubljena. Moja prijateljica je znala igrati, zato sva celo uro posvetile meni, da me je naučila. Po eni uri sem bila srečna in zadovoljna, da se se odločila, da grem na tenis. Prijateljica je predlagala, da bi tenis igrali 2 krat na teden. Tako bi lahko združili šport in druženje, ki sva ga tako pogrešali. Sklenili sva dogovor in lahko vam povem, da ta dogovor velja že eno leto. 

Eno leto igranja tenisa in pravo prijateljstvo

To je čas, ki ga posvetiva ena drugi. To je čas za naju in najin tenis. Danes si ne predstavljam, da tenisa ne bi več trenirala. Tako zelo uživam, ko igram tenis, da vam ne znam povedati. To je čas, ko pozabim na vse težave in probleme. Takrat sem samo jaz in igranje. Ena ura tenisa mi naredi lepši dan. Napolni me z energijo za cel teden. Kajti ko ne igram že premišljujem, kdaj bom šla na trening in spet držala v roki lopar. …

Ob slikovitem jezeru, kje se narava prepleta z gostoljubnostjo, stoji hotel, ki je pravkar zaključil pomembno fazo prenove. Njegovi lastniki so se odločili, da posodobijo notranje prostore, pri tem pa so posebno pozornost namenili trajnostnim rešitvam.

Ključni poudarek prenove hotela je bil namenjen ogrevalnemu sistemu, hotel je namreč po posvetu s strokovnjakom za energetsko učinkovitost investiral in vgrajeni so bili novi kaminski vložki, ki združujejo udobje, lepoto in skrb za čistejše okolje. Strokovnjak, ki so ga lastniki hotela povabili k sodelovanju že v začetni fazi prenove, je ob obisku opozoril na visoke toplotne izgube in zelo dotrajan ogrevalni sistem, ki ni več ustrezal sodobnim standardom. Namesto klasičnih odprtih kaminov, ki so sicer vizualno bolj privlačni, pa vendar neučinkoviti, je predlagal, da se vgradijo vgradni kaminski vložki s sodobnim izgorevalnim sistemom in visoko toplotno učinkovitostjo. Odločitev za vložek ni bila težka, novi kaminski vložki, ki so zdaj nameščeni v skupnih prostorih in nekaterih sobah, ne le zmanjšujejo porabo lesa, temveč tudi izkoriščajo toploto bistveno bolje kot prejšnji sistemi. Zaprt sistem izgorevanja omogoča boljše uravnavanje toplote, zmanjšuje emisije trdih delcev v zrak ter zagotavlja varnejše in čistejše okolje za goste, zaposlene in okoliške prebivalce.

Poleg izboljšane energetske bilance hotel zdaj tudi aktivno zmanjšuje svoj ogljični odtis, kar je v skladu z vse večjo usmeritvijo v trajnostni turizem. Gostje, ki se vse bolj zavedajo pomena ekološke odgovornosti, cenijo trud, ki ga hotel vlaga v varovanje narave ob prelepem jezeru. Lastniki hotela poudarjajo, da prenova ni bila le estetska ali tehnična odločitev, ampak del širše strategije trajnostnega poslovanja. Naš cilj ni le udobje, temveč tudi odgovornost do okolja v katerem delujemo, je povedal predsednik uprave in dodal, da jezero in narava okrog nas so največja vrednota in dolžni smo ju ohranjati za prihodnje generacije.

Tako kaminski vložki ne ogrevajo le prostorov, temveč tudi krepijo toplino trajnostnega odnosa do narave in gostov.…

Nikoli si nisem mislil, da bom nekaj postal oseba za reklamacije. Preprosto si nisem mislil da je to nekaj, kar bi me zanimalo, oziroma bi delal kaj takšnega. Tako se mi je to zdelo kar malo tuje, oziroma oddaljeno, skoraj administrativno. 

No tako pa je življenje naredilo pravi ovinek, saj sem se kar naenkrat srečal s tem, da me je doletelo vodenje reklamacij. To je bilo čisto nepričakovano. Na enem izmed prejšnjih projektov je moj nadrejeni nenadoma odšel na bolniško, jaz pa sem dobil začasno vlogo za vodenje reklamacij. Takrat sem prvič začutil, kaj pomeni, ko na drugi strani telefonske linije nekdo kriči in se pritožuje glede nekega izdelka, čeprav to nima nič opraviti s tabo osebno.

Priznam pa, da je bil prvi teden pravi kaos. Stranke so želele takojšnje odgovore, vendar pa jim jih kar nisem moral dati, saj o določenih zadevah nisem bil zadosti obveščen. Z časom pa sem spoznal, da ljudje pri tem v bistvu ne rabijo čudeža, vendar občutek, da jih nekdo sliši. Zato sem jim poskušal dati tisti občutek udobja, ter jim razložil, da bomo glede tega naredili vse kar se da in jih ne rabi skrbeti. Ko sem se dela lotil na ta način, pa mi je šlo veliko bolje. Tistega kričanja po telefonu ni bilo več, ter so se stranke končno malo pomirile.

Po tistem uvodnem pogovoru, pa sem se seznanil še s tem, da vodenje reklamacij zahteva še nadaljnjo obravnavo. Izdelek je potrebno natančno pregledati, ter preveriti, ali ni stranka sama kriva za neko napako. Tako sem se pri temu vodenju naučil kar nekaj. Glavna lekcija pa bi rekel, da je bila komunikacija. Ta je najbolj pomembna, saj so lahko brez dobre komunikacije stranke čisto razkurjene in se tisti pogovor o reklamaciji spremeni v pravi prepir in kričanje preko telefona, kar pa stvari samo še oteži. …

Ko sem poleti z družino preživljal nekaj dni na Obali, sem eno popoldne povsem spontano zavil na razgledno točko nad Luko Koper. Moj sin je hotel videti ‘velike ladje’, jaz pa sem dobil nepričakovano priložnost za bolj osebni vpogled v nekaj, kar sem prej poznal le iz poročil in statistike.

Gledali smo, kako je ogromen kontejnerski terminal deloval skoraj tiho, a neusmiljeno učinkovito – ladje so se premikale, žerjavi dvigovali zabojnike, tovornjaki so se vrstili po vrstnem redu. Vse je bilo usklajeno in premišljeno. Sin je spraševal, kaj točno počnejo ljudje tam spodaj in prvič sem mu razložil, zakaj je Luka Koper pomembna. In to ne le za Slovenijo, ampak za ves ta del Evrope.

Tisti dan nisem bil nek strokovnjak, ampak oče, ki je z drugačnimi očmi gledal na nekaj, kar je sicer del poslovnega sveta. In moral sem priznati, da me je navdušilo. V Luki Koper sem prvič začutil moč tistega, čemur rečemo strateška infrastruktura in ponos, da jo imamo prav mi.

Naslednji dan sem si vzel čas in malo pobrskal po spletu, da bi bolje razumel številke za vsem, kar sem videl. Presenetilo me je, da je Luka Koper eno izmed redkih evropskih pristanišč, ki lahko na enem mestu obvladuje tako kontejnerje, avtomobile kot tudi razsuti in tekoči tovor. To pomeni, da lahko ladja s kavo, avtomobili in jeklom pride v isto pristanišče in da je vse urejeno hitro, natančno in z minimalnimi zamudami.

Zanimivo mi je bilo tudi dejstvo, da Luka Koper povezuje ne samo Slovenijo, ampak tudi sosednje države, Avstrijo, Madžarsko, celo Češko in Slovaško. V bistvu gre za vrata v Srednjo Evropo, ki omogočajo, da je ta del celine konkurenčen tudi v globalnem prometu.

Z vidika logistike in strateškega pomena je bila ta izkušnja zame izjemno poučna. Pogled s hriba je bil res lep, a šele razumevanje, kako vse to deluje v ozadju, mi je dalo pravi občutek, kako izjemna je ta infrastruktura. Luka Koper je več kot le pristanišče, je logistično srce regije.…

Ko smo se preselili v novo stanovanje v bloku, sem hitro ugotovil, da bo ena največjih težav shranjevanje koles. Prej sem živel v hiši in sem imel vedno dovolj prostora v garaži, zdaj pa so kolesa zavzemala polovico hodnika. Vsakič, ko sem moral peljati kolo ven ali notri, sem moral manevrirati med vrati, čevlji in plašči, kar je bilo precej naporno.

Prvič sem slišal, da v naši soseski razmišljajo o tem, da bi postavili skupno kolesarnico. Sprva nisem imel posebnih pričakovanj, predstavljal sem si nek zasilen prostor z nekaj stojali. A kmalu sem se udeležil sestanka stanovalcev, kjer so predstavili konkreten načrt. Kolesarnica naj bi bila urejen prostor z možnostjo zaklepanja, video nadzorom in stojali, ki omogočajo varno pritrditev koles.

Ko je bila kolesarnica končno postavljena, sem bil prijetno presenečen. Prostor je bil čist, urejen, dobro osvetljen in resnično varen. Naenkrat sem imel občutek, da je moje kolo na varnem, hkrati pa sem si olajšal vsakodnevno uporabo. Ni mi bilo več treba nositi kolesa skozi stopnišče ali skrbeti, ali ga bo kdo po nesreči podrl.

Kolesarnica je hitro postala nepogrešljiv del našega vsakdana. Tudi drugi stanovalci so začeli več uporabljati kolesa, ker je bilo vse bolj dostopno in enostavno. Otroci so lahko parkirali svoja kolesa brez pomoči staršev, odrasli pa smo se spet bolj pogosto odločili za vožnjo po opravkih s kolesom.

Zdaj si življenja brez kolesarnice sploh ne predstavljam več. Je ena tistih rešitev, ki se na začetku zdijo preproste, a dolgoročno močno izboljšajo kakovost bivanja. In kar je najlepše, z manj avtomobilske gneče in več gibanja smo vsi nekaj pridobili.

Poleg vsakodnevne praktičnosti mi je kolesarnica pomagala tudi pri boljši organizaciji doma. Koles ni več v hodniku, več prostora imam za druge stvari in stanovanje deluje bolj urejeno. Tudi obiskovalci opazijo razliko. Včasih grem kar mimogrede s kolesom na izlet, saj ga imam zdaj vedno pri roki in ga zlahka vzamem.…

Pri nas je novogradnja potekala zelo hitro. Tako pa je tudi po denarju šlo zelo hitro. Ko smo dokončali gradnjo, sva z možem kar hitro videla, da ne bo denarja za nadstršek za avto. To me je sicer skrbelo, ker sva imela dva lepa avtomobila in pri nas so bila pogosta neura. Tako smo začeli živeti v hiši in nismo imeli nadstrška za avto. Dnevi in meseci so tekli in prišel je mesec avgust in poletna neura. Še dobro, da sem ta dan, ko je prišlo res nenapovedano neure s točo, bila doma. Ko sem videla, kaj točno se dogaja zunaj, sem odreagirala tako, da sem šla z blazinami zaščitit moj avto. To je bila še kako dobra odločitev, ker je kasneje padala toča in imela bi poškodan avto. 

Vse skupaj sta opazovala moja starša. Očitno sem se jima zasmilila in naslednji dan me je poklical oče in mi povedal, da bo on plačal nadstrešek za avto. Točno tako je bilo. V roku enega meseca sva z možem imela za hišo nadstrešek za avto. To je bil res velik nadstrešek, tako da sva lahko oba avta parkirala pod njega. Otroci pa so lahko imeli pod njim tudi kolesa. Ne znam vam opisati, kako olajšanje je to, ko se bliža neurje in tebe več ne skrbi za avto. Prej nisem niti vedela, kako zelo me je to vedno skrbelo. Ko je prišlo prvič neurje, ko sva že imela nadstrešek za avto, sem videla, kako sem bila v stresu. Takoj sem odreagirala, da moram poskrbeti za avto. Šele potem sem se spomnila, da je moj avto na varnem. 

Ko mislimo, da nadstrešek za avto ni tako pomemben, kar hitro vidimo, da temu ni tako. Kar hitro nam postane jasno, kako prav nam lahko pride. Veliko bolj smo lahko potem sproščeni, tako pozimi, kot tudi poleti. Da ne govorim pozimi, ko se sedaj lahko vsedem v avto in grem v službo. Prej sem morala najprej očistiti avto, ker je bil zasnežen. …

V svojemu otroštvu sem bil velikokrat izpostavljen raznim lovskim aktivnostim. To pa v temu smislu, da sem se velikokrat rad odpravil z očetom, ki je bil lovec, v lovsko kočo, ter poslušal razne zgodbe ostalih izkušenih lovcev. Zato pa me je to nekako vedno zanimalo, saj sem bil tesno povezan s tem. Zelo sem imel tudi rad, ko mi je oče predstavljal razne pripomočke, ki jih uporablja med lovom in podobno.

Zato pa si sedaj tudi sam rad ogledam kakšne reči povezane s tem. Zadnje čase, oziroma odkar živim v novi hiši, katera pa ima zraven tudi gozd, pa imam tudi zelo veliko zanimanje za to, katere živali se kaj nahajajo v tem gozdu. To je namreč zelo dobro vedeti tudi z vidika varnosti, saj bi se lahko kakšna nevarna žival kdaj znašla blizu hiše, kar pa ne bi bilo varno za moje otroke. Zaradi tega pa sem se odločil za nakup. To pa je bila lovska kamera, katera bi mi omogočala, da bi lahko dobro spremljal življenje v gozdu.

Glede na to, da pa je bil gozd moj, pa to ni predstavljalo nobenih težav, da bi se na vsake toliko dreves, postavila lovska kamera. Po tej postavitvi, pa sem bil že zelo navdušen nad tem, da si bom ogledal nočno življenje v gozdu, ko je to najbolj živo.

Videl pa sem lahko, da so nekatere kamere zaznale veliko več premikanja, ter so tako posnele več slik, spet druge pa skoraj da nobene. Zato pa sem nato te lovske kamere čim bolj optimalno prestavljal, da sem lahko pokril tiste najbolj žive predele gozda.

Tedaj pa mi je lahko prav res vsaka lovska kamera dala dober občutek živali, ki se nahajajo v temu gozdu. Tedaj pa sem lahko tudi precenil, da kakšne večje nevarnosti ni, tako da me ni rabilo skrbeti. …

Ko nekdo omeni gradbeni oder, večina ljudi pomisli na tiste ogromne konstrukcije, ki se dvigajo ob stavbah in jih po navadi vidiš, ko se nekaj prenavlja ali gradi. Ampak če nisi ravno v gradbeništvu, se verjetno nikoli ne vprašaš, kako pomembna stvar je to v celem procesu.  

Brez gradbenega odra bi bila marsikatera gradnja ali obnova praktično nemogoča. Predstavljaj si, da moraš fasado prenovit brez njega. Ali bi plezal po lestvi s kantami barve in orodjem v roki? Verjetno ne, razen če si ljubitelj adrenalina. Gradbeni oder omogoča, da delavci varno pridejo do višjih delov stavbe, imajo stabilno podlago in dovolj prostora za orodje in material.  

Ampak, da ne bo pomote, gradbeni oder ni samo nekaj, kar postaviš in pozabiš. Če ni pravilno sestavljen in zavarovan, je lahko past za tiste, ki ga uporabljajo. Nihče si ne želi, da bi mu sredi dela vse skupaj začelo škripat ali, še huje, zgrmelo na tla. Zato je vedno treba paziti na kakovost materialov, stabilnost in pravilno postavitev.  

Gradbeni oder ni samo za velike projekte. Tudi pri manjših obnovah fasade, pleskanju ali menjavi strehe je lahko zlata vreden. Namesto da skačeš po lestvi in se mučiš z iskanjem ravnotežja, lahko stojiš na stabilni podlagi in normalno opraviš delo.  

Poleg tega pa gradbeni oder ni uporaben samo za gradbene delavce. Tudi mojstri, ki se ukvarjajo z različnimi obrtniškimi deli, kot so pleskarji, električarji ali celo čistilci visokih oken, se nanj pogosto zanašajo. Če imaš stabilno in varno podlago, je delo ne samo lažje, ampak tudi hitrejše.  

Danes obstajajo različne vrste gradbenih odrov, od klasičnih fiksnih do premičnih, ki jih lahko enostavno prestavljaš po potrebi. To pomeni, da ti ni treba vedno znova sestavljati in razstavljati cele konstrukcije.  

Na koncu dneva je bistvo vedno isto: gradbeni oder je ena tistih stvari, brez katerih bi marsikatera gradnja ali prenova trajala precej dlje in bila veliko bolj naporna. Zato ni presenečenje, da ga uporablja praktično vsak, ki dela na višini.

In če si sam kdaj v situaciji, ko rabiš gradbeni oder, je pametno izbrati kakovostnega. Ker pri takih rečeh je varnost vedno na prvem mestu.…

V Rožnatem mestu v Rožni dolini je sonce vedno močneje pripekalo.

V mesto je prišlo poletje. Pričele so se šolske počitnice, šolske torbe so našle svoje mesto v kotu. Polniti pa se je pričela plaža ob Rožnem jezeru. Staro in mlado se je hodilo zabavat na jezero. Lahko si igral odbojko na mivki na treh igriščih, lahko si si podajal frizbi na trati, igral mali nogomet, lahko pa si si sposodil sup in z njim veslal po jezeru. Letos je ob jezeru odprla vrata izposojevalnica s supi, različnih velikosti za staro in mlado.

Tudi župan Jure se je podal do jezera in se veselil vrveža in koval nove načrte kako še bolje izkoristiti jezero in kapacitete za razvoj turizma v mestu. Ko je tako hodil okoli jezera je zagledal prijatelja Frančka kako se je nerodno zibal na supu, ko je zagledal Jureta mu je pomahal , to pa ga je vrglo iz ravnotežja, začel je kriliti z rokami nato pa telebnil v vodo da je daleč naokoli pljusknila voda. Jure ni mogel zadržati smeha nasmejal se je do solz. Franček pa je uvidel da je varneje plavati in zaplaval k obali in pred sabo potiskal sup.

Ko je zlezel iz vode je malce užaljeno pogledal Jureta in dejal zanima me kako bi se ti odrezal. Jure se je nehal smejati in dejal veš kaj imam idejo organizirajmo dirko s supi po našem jezeru. Franček se je nasmejal in dejal tebe bom sigurno premagal. Tako so organizirali v Rožnatem mestu prvo dirko s supi v državi. Dirka s supi je bila v soboto in je potekala v različnih starostnih kategorijah. Prišlo je staro in mlado skupaj se je prijavilo več kot 150 tekmovalcev. Med drugimi sta se prijavila tudi Jure in Franček v kategoriji amaterji , starostna skupina starejši od 30 let. Ker ni bilo važno zmagati pač pa sodelovati sta skupaj zapeljala skozi cilj si čestitala in oba telebnila v vodo.…